Tomaž Izidor Perko je bil rojen 2. novembra 1947 v Ljubljani, v številni družini slovenskega slikarja Lojzeta Perka. Mladost je preživel v Kamniku, tako tudi šolanje, 1954-1966, do gimnazijske mature. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo in diplomiral leta 1971, nakar je prav tam opravil še podiplomski študij iz restavratorstva in konzervatorstva pri profesorju Mirku Šubicu.
Sprva je živel v Ljubljani, od leta 1981 pa živi in ustvarja ob Cerkniškem jezeru. Večkrat se je izpopolnjeval v tujini, razstavljal pa je med drugim v Torontu, Vancouvru, Stuttgartu, Hangzou na Kitajskem, v mestu Brielle na Nizozemskem, na Dunaju in v Dubrovniku. V domovini je imel od prve razstave v Kamniku že v času študija leta 1970 številne razstave, zadnja, zelo odmevna je bila razstava v Narodnem muzeju Slovenije maja 2013. Za svoja dela je dobil številna priznanja in nagrade.
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka ga. Anamarija Stibilj Šajn je o njem leta 2011 zapisala:
“Razmišljanje in ustvarjanje akademskega slikarja Tomaža Perka je vpeto v klasično štafelajno slikarstvo. Postalo je njegova uročna vaba, njegov način življenja, a ne zato, ker bi bil v to prisiljen ali ker bi bil konzervativen, temveč iz globokega osebnega prepričanja, da tovrstno slikarstvo premore večno privlačnost in živost ter omogoča posamezniku, skozi navidezno pripovednost motivov, vnesti osebno izpovednost, tisti, najbolj intimistični pogled. Zasidranost v preteklem torej ni njegov »hortus conclusis«, saj mu daje možnost prestopanja v sedanjost, v čas in prostor, pa tudi potop v osebne senzibilne sfere.
Tomaž Perko je slikar, ki senzibilno, metjejsko dovršeno in avtorsko pristno sledi optični resničnosti tradicionalnih motivnih izhodišč, kot so (po)krajina, tihožitje in portret. V svojem slikarskem poslanstvu pa veristično, minuciozno odslikavanje videnega, povezuje z njemu lastno osebno prizadetostjo, z duhovito, včasih celo ironično, vselej pa pomenljivo sporočilnostjo, prefinjeno vtkano v umetniške zapise. Tako ustvarja realistična likovna videnja, zaznamovana s subjektivno, avtorju lastno identiteto, obogateno z intimističnimi interpretativnimi naglasi. S tem je likovno znanje (metjejstvo) dopolnjeno z njemu lastnim svetom inventivnih, originalnih in sporočilnih idej, ki postanejo akter dogajanja, nova, dodana vrednost v neposredno prepoznavnem motivnem temelju.
S svojimi prepoznavnimi stvaritvami, ki premorejo njemu lastno identiteto, tvorno prispeva h kompleksni podobi slovenske likovne kulture, v kateri mora, poleg sodobnih likovnih praks in multimedijskih rešitev, ostati tudi prostor za kvalitetno klasično likovno izražanje. In slikarstvo akademskega slikarja Tomaža Perka je nedvomno tako.”